friK

Pred časom sem bil urednik študenstskega glasila friK. Gre za glasilo študentov Fakultete za računalništvo in informatike (FRI). Natanko se spominjam, da sem, kot bruc, v roke dobil neko spakedralo (imena si, ne vem kako, nisem natančno zapomnil). In mi že na začetku ni bilo všeč. Nato se je pojavil friK, urednik je bil nek Rudolf ... nič kaj prijeten tip. In ko sem enkrat, ko sem že tudi poskušal na drugi fakulteti, na FRI-ju opazil oglas, da se išče nov urednik, nisem kaj dosti okleval. Izkazalo se je, da smo bili trije taki: Mateja, Aleksander in jaz.
Medklic: spomnil sem se - glasilo pred friK-om se je imenovalo: mili vanili ali gnili vanili ... nekaj takega.
Skratka, bili smo Mateja, Aleksander in jaz. Edino žensko smo tudi nastavili za glavno urednico. Jaz sem bil neke vrste idejni vodja in se zgledoval po resnih glasilih. Vsekakor nisem hotel, da bi bil friK kar nekaj. Od stare garde smo dobili le logotip ... Rudolfa (starega urednika) nisem srečal niti enkrat.
Ne bom podrobno razlagal kako je vse skupaj nato potekalo ... en detajl pa vendarle. Če bom še kje kdaj urednik je nekaj jasno: postavil bom svojo ekipo, ki jo poznam in jim zaupam. Tako sem kot pogoj, ko sem nato samostjno prevzel revijo friK, postavil, da sam izberem oblikovalca. Izbor ni bil težek: Simon. Ta poteza se je večkrat obrestovala, prvič pa že pri prvi številki pri kateri sem sodeloval.
Izdelek je takšen:

Zanimivo pa se mi je zdelo, da je ta naslovnica požela izjemno odobravanje med študenti ... večinoma pa je bila reakcija taka: "UUaaaa, tetris ste "obrnili" ..." Za kaj gre? Kot ste najbrž opazili so točke v minus (-29503) ... to se je zgodilo, če je bil rezultat doseženih točk večji od nabora ... ker sam tetrisa nisem nikoli "obrnil" mi bo pri tem najbrž lahko pomagal Simon ...
In da ne bom predolg ... ko sem zapustil uredniško mesto friK-a sem, po mojem mnenju, zapustil dobro zapuščino. Punca, ki je to prevzela za menoj, pa je bila bolj komercialno usmerjena ... komercialno z negativno konotacijo.
Od takrat ne vem nič več.

Umrl je Janez Rugelj

Žal vam moram sporočiti, da je umrl Janez Rugelj (*1929 - +2008).

Nazaj ...

Kakšen teden je staro poznanstvo z videospotom. Pesem sem zdoliloudal z LimeWire-a, danes pa zadevo našel še na youtube.com ... česa pa ne najdeš na youtube.com.

V slast:


Performers: Murat & Jose feat. Benč

Pismo Danski ...

Všeč mi je, da si se poglobil. Konec koncev je vseeno kako data miningu rečemo. Sem se svoje nestrinjanje izrazil zato, ker jaz (za razliko od drugih) vsaj enkrat ne bom imel proste izbire uporabe prevoda. Na izpitu pri prof. Zupanu.
Sicer pa sem že v preteklosti naletel na podobne težave, pa sem jih vseeno uspešno prebrodil. Prof. Mihelčič je tako denimo zahteval uporabo besede "ravnatelj", ki je "slovenski izraz za manager", pa "ravnatnik" za vodjo, "zaposlenci" za ljudi, ki so zaposleni v določeni "gospodarski združbi".
Pa mi je od vseh še najbolj všeč manager ... se tako, učeno sliši.

Snega tako ni, zato se imej lepo ...

Pomanjšanje ali minimiziranje problema

Miha me je napeljal:
Seveda sem se poslužil omenjene rudarske fraze zgolj zaradi njene blagozvočnosti in ne zato, ker bi dejansko šlo za pravo avtomatizirano iskanje informacij v (veliki) množini podatkov kot se za gre pri računalničarjih. Siguren sem tudi, da imata tako ti kot velecenjeni profesor neskončno mnogo več znanja o tej temi ko pa jaz.

Vseeo pa ne bom kar tako vrgel puške v koruzo. Na lingvističnem nivoju si upam usporavat. Pred kratkim sem prebral tole modrovanje o znamčenju in se naučil tudi šest načel leksikografije po Vojku Gorjancu:

1. Načelo jezikovnosistemske ustreznosti: poleg lastnega opomenjevanja je možna tudi metaforična poimenovalna pot novih terminov.
2. Načelo ustaljenosti: tam, kjer je termin že uveljavljen (ne glede na mogočo pomanjkljivo ustreznost), uporabimo tega in ne uvajamo novega.
3. Načelo ločljivosti: termini se na pomenski ravni med seboj razlikujejo; so enopomenski; načelo ločljivosti onemogoča homonimijo.
4. Načelo gospodarnosti: enobesedni izrazi imajo prednost pred večbesednimi. Večbesedne izraze uporabimo le tam, kjer z eno besedo ne moremo doseči načela ločljivosti.
5. Načelo odprtosti: dopušča možnost uvajanja novih terminov in s tem novih razmerij med obstoječimi.
6. Načelo abstraktnosti (ni potrebno posebej obravnavati): tvorjenje enobesednih terminov in tvorjenje levega prilastka v razmerju z desnim pri večbesednih terminih.

Kot sam ugotavljaš ti na kraju ostaneta vedno dve možnosti (zgoščenka, cede): ali uvedeš nov termin ali ohraniš starega.

V skladu z 1., 2., 4. in 6. načelom je bolje ostati pri obstoječim, dobro uveljavljenem terminu, dasi (po mnenju nekaterih) rahlo zavajajočem. Seveda lahko po 3. in 5. načelu zagovarjamo diametralno nasprotno stališče in se znajdemo v brezkončni zanki.

Je pa zanimivo koliko puritanstva je v računalniškem fohu (to je izključno pozitivno za živost jezika). Spomnim se debat izpred let, ko so pri prevodu windowsov uporabili termin "minimiziraj" (namreč okno) v nasprotju z uveljavljenim (nemara iz prevoda OS/2-ja, nisem pa gvišen – lahko kdo potrdi ali ovrže) "pomanjšaj". Ali gre za majhen ali mini problem pa presodite sami.

Je to nemara ruda? Ne, podatki ...

Simon me je napeljal: in ker sem bil več kot leto poslušal predavanja profesorja Blaža Zupana si bom drznil oporeči.
Data mining in njegov prevod: podatkovno rudarjenje bi naj bil neustrezen. Bolje bilo menda: pridobivanje znanj iz podatkov. Ker ne gre za pravo rudarjenje, naj bi torej bralca, študenta in kogar koli drugega, omenjena formulacija zmedla.
In boš, Simon, mogoče nasprotoval, da vsi govorijo tako ... da, res je ... najbrž že govorijo napačno. Svet pa se bo vrtel naprej, kot se vrti, ko se okoli "zgoščenke" prerekata dr. Korošec in dr. Toporišič (le kot primer).
Ave ...
Vir za poglabljanje znanja: http://www.dmoz.org/Computers/Software/Databases/Data_Mining/