nedelja, 9. november 2008

Našel sem bug ...

Hihi ... ker ne maram igric, pa vseeno včasih kakšno odigram, sem na eni od priljubljenih športnih strani, v spomin na stare čase, odigral spomin.
Pravila so preprosta: odkrivaš po dve "kartici" in iščeš pare, se pravi enaki slikci.

Končalo se je takole:


Dve polji sta prazni. Po logiki, bi bila rešitev kot na dlani, ampak ...



Odprem še eno, opazim, da je ta par že odprt, igram dalje in ...


... najbrž nikoli in nihče ne bo prišel do rešitve. Žal! ;)

torek, 10. junij 2008

Včeraj je bilo ...

Oni dan sem si sposodil ključe od BOŠ-a ... pri Tadeju. Včeraj jih je prišel iskat ... danes sem napravil film ... in nastalo je tole ... izbor pesmi ni povezan z ničemer ... Tadej je sicer kar fejst fant, zato nič slabega čezenj ...
Muvi:


Še nekaj tehničnih podatkov: dolžina: dobrih 37 s, veličina: 63MB in nekaj KB, filename: TadejInKLjuci.avi, downloadfree, linkitfree ...

p.s. Dela v resnicni ni bilo toliko ... uporabil pa sem, na moje veselje, Adobe Premiere CS3 (zato sem si dokupil 2GB RAM-a (ne RAAM-a, čeprav navijam)).

četrtek, 5. junij 2008

Politično te nategnejo ...

Ko sva bila danes s (Katjo) v Koloseju sem se spomnil ene fore ...
Ko recimo Radio 1 podeli karte za recimo premiero filma Seks v mestu so nagrajenci vsi srečni, ker dobijo karte zastonj. In logika za nadaljevanje je sledeča: karte smo tako dobili zastonj, se pravi, da si lahko za ta denar kupimo kokic, pijače, sladkarij, sendvičev, hamburgerjev, kokakol in kokic, da komaj nesemo. Sej itak Radio 1 časti ... kao ...
Zapravljivci ...

p.s. V Kolosej sva se šla mal pokazat ... hihi

sreda, 4. junij 2008

Simon se pritožuje

Simon je nekaj napisal o svoji cimri ... in objavil sliko:



Prepričan sem, da bi marsikdo raje imel tako cimro, kot pa prijaznega cimra ... vsaka prijaznost ima namreč dve plati ...
Jaz sicer nimam napačnega cimra ... prepričan pa sem, da bi tudi moj cimer, za človeka s katerim deli sobo, raje imel brhko mladenko ...

Zato, (Simon), nehaj pizdit! Kdo te je pa prosil, da si šel tja na Dansko ...

Veliko za šalo, malo zares ...

ponedeljek, 2. junij 2008

Vročina in trolejbusi

Enkrat sem se že jezil nad LPP-jem ... tokrat bom še enkrat napisal: ne vem, mogoče imam samo jaz to srečo, da vedno, ko je dan vroč in neprimeren za vožnjo z avtobusom brez klime, naletim na tako trolo. Klel sem pred tednom dni, tremi dnevi in danes ... danes sem, zaboga, rekel, da bom prav preštel število trolejbusov na relaciji 6 (Dolgi Most (Vnanje Gorice) - Črnuče) stare izvedbe - kar tudi pomeni, da klime ni! Podobno kot v starem slovenskem reku, naj sosedu raje pogine krava, sem si dejal: zakaj na tako pomembno relacijo, kot je šestka, sploh še uvrščajo stare trole? Naj jih izkorisitjo za 13, 14, 15 ali pa 21, 10 ... ne za 6, ki je tako pomembna ...
Štel nisem, ker je pri Mercatorju šla ena klimatizirana nasproti ...
Prepoten sem bil v službi, izogibali so se me ... kaj naj, revež?!?
Kurci!



Prav taka je bila ... ampak na sliki je še v redu, ker pada dež ... (hvala: nepremicnine.si21.com)

četrtek, 29. maj 2008

Avioni

Letos se bom definitivno peljal z avionom. Prvič. Ko sem izvedel, da potujem v Peking, je bila ta prva misel ... šit, avion. Strah pred stvarjo, ki je še nikoli nisi naredil, je vedno prisoten. Saj s časom ta strah verjetno izgine in lagal bi če bi napisal, da me ni strah. Kakšen mesec nazaj sem že imel prvo nočno moro ... bemti ... danes sem se odločil malo pobrskati s čim bomo leteli. Takole sem izvedel:
LJ - München (31. 7.) - AA JP 158 - Canadair Regional Jet 200 -> majhen avionček ... možni sta dve postavitvi sedežev: varianta s 40-imi sedeži ali s 50-imi sedeži. Jasno, takoj sem vedel, da bo sedežev 50 ... kar pomeni tudi manj udobja ... štiri kolone sedežev, let pa traja eno uro.



Po 6 urnem čakanju v Münchnu pa nas čaka Airbus A340. To pa je avion ... v zgodovini je imel le 5 nesreč ... v Peking bomo leteli 9 ur.




Vročica se stopnjuje ...

Laurenčič bo nastopil v 2. krogu

Urban Laurenčič je nastopil v oddaji Zvede pojejo. Bil sem v studiu in fotografiral ... bilo je ... takole:


Vasko ...


Helena ...


Golob, ki pravi, da ima češko angleščino ...


Urbi in Eva ... Sway komad ...


Tik pred nastopom ...

Več pa v videih ...
http://www.rtvslo.si/play/urban-laurencic-in-eva-cerne/ava2.14762011/

In teaser ...
http://www.rtvslo.si/play/urban-laurencic-in-eva-cerne/ava2.14695384/

torek, 27. maj 2008

Nora je misel

Počasi (spet) spoznavam skladbe slovenskega zlatega obdobja ... že prej sem slišal za Poslednji vlak in še nekatere druge ... danes pa me navdušuje Nora misel Elde Viler ... če imate P2P ... duet z Ano Dežman (sicer Eldino hčerko) je noro dober!! Besedilo pa sploh!

Za pokušino:

Sanjarim dan za dnem,
da si z menoj, srce me boli,
ko zamišljal si, da si moj,
da sem tvoja, kakor pred letom dni.

Prazne večere preživljam z drugim
in ti morda bi se posmehoval,
moji ljubosumnosti, ki mi v srcu tli,
še zdaj mi v srcu tli.

Nora je misel, da grem ljubezen se z njim,
a mislim pri tem, da ljubim se s teboj,
blazne, blazne, blazne misli, da si ti,
ljubim se z zaprtimi očmi.

Nora je misel, da drugemu se predam
in sanjam, da znova srečna sem s teboj,
blazne, blazne, blazne misli, da si moj
zamižim in vidim tvoj obraz,

Ljubiš drugo bolj kot takrat mene
a pijana od ljubosumja
prosim za tvoj poljub,
Sprehajam se z njim
in v temi objamem
a v resnici neskončno sem daleč
toda on še sluti ne
da si ti med nama tu
slišim glas, ki mi govori,
da dvoje nežnosti
vsem ljubezni
tvoja si

Nora je misel, da grem ljubezen se z njim,
a mislim pri tem, da ljubim se s teboj,
blazne, blazne, blazne misli, da si ti,
ljubim se z zaprtimi očmi.

Nora je misel, da drugemu se predam
in sanjam, da znova srečna sem s teboj,
blazne, blazne, blazne misli, da si moj
zamižim in vidim tvoj obraz,

Nora je misel, da pozabila bi z njim
vse dneve, noči ljubezni najine
še v preteklosti,
ki je, je spomin.

Nora je misel, da grem ljubezen se z njim,
in mislim pri tem, da ljubim se s teboj,
blazne, blazne, blazne misli, da si ti,
ljubim se z zaprtimi očmi.

Nora je misel, da drugemu se predam
in sanjam da znova srečna sem s teboj
blazne. blazne, blazne misli
zamižim in vidim tvoj obraz...


ponedeljek, 26. maj 2008

Skrbi

Imam dva odlična prijatelja! Srečko se nikoli ni ukvarjal z moštvenim športom, Timotej je bil odličen nogometaš ... tudi za denar. Združilo nas je nekaj drugega ... ampak, to je druga zgodba. Timotej ima posebno teorijo, ki bi, če bi bil fajn pijan, mogoče celo veljala. Pravi: "Če nimaš skrbi se rediš ..." Zadeva je taka ... če bi šlo tako, bi to pomenilo, da jaz nimam skrbi, Srečkotu gre, kar se tiče skrbi, vse bolje, Timotej pa ima drugo ime "Skrbi".
Nihče ne bi imel nič proti, če bi si to malo razdelili ...



Tale ima zelo malo skrbi ...

sobota, 22. marec 2008

Stare modrosti

Velikokrat se zgodi, da stare modrosti držijo. "Dokler je Snežnik bel, še lahko pričakujemo slano" ... al nekaj takega.
Ko sem vstal pa mi je šinila tale: "Zelen Božič, bela Velika noč." Priznam, najprej sem pogleda skozi okno in se nato spomnil ... da se ne bi proglašal za lažnega vizionarja. :)

Naj sneži, naj sneži ... (Dean Martin).

četrtek, 20. marec 2008

Športna kariera in nje minljivost

Športna kariera ni večna ... no, za nekatere bo že poskrbljeno ... se mi zdi, da bi bil lahko Marko Milič tak. Pa, da ne bo pomote, Marko Milič je gotovo najboljši športnik Slovenije, ki se bo, če bo potrebno, že znašel. Pa tako ali tako ne bo težav s tem.
Bolj pa me skrbi za nekatere druge športnike, ki si mislijo, da bodo lahko preživeli ... pa najbrž ne bodo.
Primer, ki me vedno znova opomni je Izraelec Oded Katash. Košarkar, dobro se spomnim, da so zanj govorili, da je verjetno eden največjih talentov v Evropi. Odličen organizator igre. Napredoval je vse do Panathinaikosa. Tam se je tudi končalo: poškodbe kolen ... Sedaj se poskuša kot trener in zaenkrat je neuspešen. Kako bo? Ne vem, če bo ... nekaj denarja menda še ima, ko pa se bo vprašal: "Imamo še za zajtrk?" ... takrat ... takrat ... takrat pa ne bo več ...

četrtek, 6. marec 2008

V soju odpovedi reprezentančnim dresom

Sedaj sicer še ni pravi čas za odpovedi od reprezentantce, a vendar bomo kmalu lahko priče temu in onemu izgovoru našim najboljšim športnikom. Košarka bo najbolj na piedestalu, ker se bodo borili za (prvi) nastop na olimpijskih igrah.
S takistim problemom so se pred EP v Španiji lani soočali hrvaški strokovnjaki zbrani okoli košarkarske izbrane vrste. Jasno je, da so novinarji tisti, ki to sporočajo javnosti in tu je verjetno najboljši komentar, ki sem ga kdajkoli slišal (Bruno Kovačević):

sreda, 27. februar 2008

friK

Pred časom sem bil urednik študenstskega glasila friK. Gre za glasilo študentov Fakultete za računalništvo in informatike (FRI). Natanko se spominjam, da sem, kot bruc, v roke dobil neko spakedralo (imena si, ne vem kako, nisem natančno zapomnil). In mi že na začetku ni bilo všeč. Nato se je pojavil friK, urednik je bil nek Rudolf ... nič kaj prijeten tip. In ko sem enkrat, ko sem že tudi poskušal na drugi fakulteti, na FRI-ju opazil oglas, da se išče nov urednik, nisem kaj dosti okleval. Izkazalo se je, da smo bili trije taki: Mateja, Aleksander in jaz.
Medklic: spomnil sem se - glasilo pred friK-om se je imenovalo: mili vanili ali gnili vanili ... nekaj takega.
Skratka, bili smo Mateja, Aleksander in jaz. Edino žensko smo tudi nastavili za glavno urednico. Jaz sem bil neke vrste idejni vodja in se zgledoval po resnih glasilih. Vsekakor nisem hotel, da bi bil friK kar nekaj. Od stare garde smo dobili le logotip ... Rudolfa (starega urednika) nisem srečal niti enkrat.
Ne bom podrobno razlagal kako je vse skupaj nato potekalo ... en detajl pa vendarle. Če bom še kje kdaj urednik je nekaj jasno: postavil bom svojo ekipo, ki jo poznam in jim zaupam. Tako sem kot pogoj, ko sem nato samostjno prevzel revijo friK, postavil, da sam izberem oblikovalca. Izbor ni bil težek: Simon. Ta poteza se je večkrat obrestovala, prvič pa že pri prvi številki pri kateri sem sodeloval.
Izdelek je takšen:

Zanimivo pa se mi je zdelo, da je ta naslovnica požela izjemno odobravanje med študenti ... večinoma pa je bila reakcija taka: "UUaaaa, tetris ste "obrnili" ..." Za kaj gre? Kot ste najbrž opazili so točke v minus (-29503) ... to se je zgodilo, če je bil rezultat doseženih točk večji od nabora ... ker sam tetrisa nisem nikoli "obrnil" mi bo pri tem najbrž lahko pomagal Simon ...
In da ne bom predolg ... ko sem zapustil uredniško mesto friK-a sem, po mojem mnenju, zapustil dobro zapuščino. Punca, ki je to prevzela za menoj, pa je bila bolj komercialno usmerjena ... komercialno z negativno konotacijo.
Od takrat ne vem nič več.

petek, 15. februar 2008

Umrl je Janez Rugelj


Žal vam moram sporočiti, da je umrl Janez Rugelj (*1929 - +2008).

ponedeljek, 11. februar 2008

Nazaj ...

Kakšen teden je staro poznanstvo z videospotom. Pesem sem zdoliloudal z LimeWire-a, danes pa zadevo našel še na youtube.com ... česa pa ne najdeš na youtube.com.

V slast:


Performers: Murat & Jose feat. Benč

sreda, 6. februar 2008

Pismo Danski ...

Všeč mi je, da si se poglobil. Konec koncev je vseeno kako data miningu rečemo. Sem se svoje nestrinjanje izrazil zato, ker jaz (za razliko od drugih) vsaj enkrat ne bom imel proste izbire uporabe prevoda. Na izpitu pri prof. Zupanu.
Sicer pa sem že v preteklosti naletel na podobne težave, pa sem jih vseeno uspešno prebrodil. Prof. Mihelčič je tako denimo zahteval uporabo besede "ravnatelj", ki je "slovenski izraz za manager", pa "ravnatnik" za vodjo, "zaposlenci" za ljudi, ki so zaposleni v določeni "gospodarski združbi".
Pa mi je od vseh še najbolj všeč manager ... se tako, učeno sliši.

Snega tako ni, zato se imej lepo ...

torek, 5. februar 2008

Pomanjšanje ali minimiziranje problema

Miha me je napeljal:
Seveda sem se poslužil omenjene rudarske fraze zgolj zaradi njene blagozvočnosti in ne zato, ker bi dejansko šlo za pravo avtomatizirano iskanje informacij v (veliki) množini podatkov kot se za gre pri računalničarjih. Siguren sem tudi, da imata tako ti kot velecenjeni profesor neskončno mnogo več znanja o tej temi ko pa jaz.

Vseeo pa ne bom kar tako vrgel puške v koruzo. Na lingvističnem nivoju si upam usporavat. Pred kratkim sem prebral tole modrovanje o znamčenju in se naučil tudi šest načel leksikografije po Vojku Gorjancu:
  1. Načelo jezikovnosistemske ustreznosti: poleg lastnega opomenjevanja je možna tudi metaforična poimenovalna pot novih terminov.
  2. Načelo ustaljenosti: tam, kjer je termin že uveljavljen (ne glede na mogočo pomanjkljivo ustreznost), uporabimo tega in ne uvajamo novega.
  3. Načelo ločljivosti: termini se na pomenski ravni med seboj razlikujejo; so enopomenski; načelo ločljivosti onemogoča homonimijo.
  4. Načelo gospodarnosti: enobesedni izrazi imajo prednost pred večbesednimi. Večbesedne izraze uporabimo le tam, kjer z eno besedo ne moremo doseči načela ločljivosti.
  5. Načelo odprtosti: dopušča možnost uvajanja novih terminov in s tem novih razmerij med obstoječimi.
  6. Načelo abstraktnosti (ni potrebno posebej obravnavati): tvorjenje enobesednih terminov in tvorjenje levega prilastka v razmerju z desnim pri večbesednih terminih.
Kot sam ugotavljaš ti na kraju ostaneta vedno dve možnosti (zgoščenka, cede): ali uvedeš nov termin ali ohraniš starega.

V skladu z 1., 2., 4. in 6. načelom je bolje ostati pri obstoječim, dobro uveljavljenem terminu, dasi (po mnenju nekaterih) rahlo zavajajočem. Seveda lahko po 3. in 5. načelu zagovarjamo diametralno nasprotno stališče in se znajdemo v brezkončni zanki.

Je pa zanimivo koliko puritanstva je v računalniškem fohu (to je izključno pozitivno za živost jezika). Spomnim se debat izpred let, ko so pri prevodu windowsov uporabili termin "minimiziraj" (namreč okno) v nasprotju z uveljavljenim (nemara iz prevoda OS/2-ja, nisem pa gvišen – lahko kdo potrdi ali ovrže) "pomanjšaj". Ali gre za majhen ali mini problem pa presodite sami.

Je to nemara ruda? Ne, podatki ...

Simon me je napeljal: in ker sem bil več kot leto poslušal predavanja profesorja Blaža Zupana si bom drznil oporeči.
Data mining in njegov prevod: podatkovno rudarjenje bi naj bil neustrezen. Bolje bilo menda: pridobivanje znanj iz podatkov. Ker ne gre za pravo rudarjenje, naj bi torej bralca, študenta in kogar koli drugega, omenjena formulacija zmedla.
In boš, Simon, mogoče nasprotoval, da vsi govorijo tako ... da, res je ... najbrž že govorijo napačno. Svet pa se bo vrtel naprej, kot se vrti, ko se okoli "zgoščenke" prerekata dr. Korošec in dr. Toporišič (le kot primer).
Ave ...
Vir za poglabljanje znanja: http://www.dmoz.org/Computers/Software/Databases/Data_Mining/

torek, 29. januar 2008

Cortina (po Ofterschwangu) in Giuli

Z nekajdnevno zamudo sem objavil pripovedi. Od vsega začetka pa imam v glavi tudi to zgodbo:
Zagotovo se boste strinjali, da ima vsaka vas svojega posebneža. Žal, ali pa na veliko srečo, ugotavljam, da imajo Bloke več teh (Lojo, Bregarjev Branko in Ljubica, Planšar, pokojni Muha ... to so le najbolj znameniti). In je tudi v Cortini en tak ... fanta, kakšni 35 jih ima, opaziš takoj. Pa, saj posebneže pa res takoj opaziš. Zoki je bil že enkrat prej v Cortini (sicer v drugi vlogi, nepovezani s smučanjem) in ga je opazil na hokeju. No, tega fanta, sva videvala v mestu, posebej pa tudi ob progi. S seboj je nosil megafon in vozil se je s tako imenovanimi shuttle-i, ki jih organizirajo za novinarje. Ime mu je Giuli. Po naše bi bilo: Đuli. Najbrž je to skrajšanka za Giulio ali pa Giuseppe ali Giuliano, kaj vem. V glavnem Giuli. Zanimivo je bilo, da se je vedno vozil le z istim šoferjem teh kombijev, pa čeprav je bil en drug pol prazen. Sedel je na prvem sedežu in se pogovarjal s šoferjem. Zadnji dan sva se z Zokijem resno poigravala z mislijo, da bi se slikala z njim ... pa se na koncu nisva.
Težko bi sicer tega fanta primerjal z Lojotom, ki mu je edina skrb kako bo čim več spil in ali ga bo moped še potegnil v Veliki Vrh ... Giuli je veliko bolj prijazen.
Verjetno je edina stvar, ki jo ima v življenju čakanje na tekme svetovnega pokala v njegovem domačem kraju. In kar predstavljam si, kako vesel mora biti, če se mu kakšna tekmovalka podpiše ...

Pisma iz Cortine d'Ampezzo (III. del)

Dve stvari sta, ki sem ju pred tem pozabil omeniti:

1. vreme se je odlično popravilo. V petek je močno sijalo sonce in me tudi malo opeklo (ni hudo in najbrž ob vrnitvi ne bo nobene sledi več). Če so imeli v preteklem tednu Kortinčani nemalo težav s snegom (bojda naj bi ga bilo padlo en meter) se je sedaj situacija povsem spremenila. Hladno sicer je, kar za 1200 metrov nad morjem niti ni preveliko presenečenje, a na nebu le stežka najdeš oblaček … vsaj v petek ga ni bilo možno. Danes je bilo bolj oblačno, a vseeno hladno, popoldne je tudi posijalo sonce.
2. Dvigalo v hotelu je malo čudno. Posebej ob dviganju se vsakič počutim kot bi vzletal z raketo. Pa ne zaradi takega pospeška, pač pa ker se vse maje. A s časom se navadiš … najina soba je sicer v 3. nadstropju (od štirih), okno, ali bolje rečeno okence, pa je obrnjeno proti pivnici, ki je približno 5 metrov oddaljena od našega hotela. Kot zanimivost, ki jo boste najbrž slišali tudi v jutrišnjem prenosu, danes so v tej pivnici igrali Na Golici … hihi.

Enigma »receptor« se je danes dokončno rešila. Ko sem šel še po tretji listek za 5 evrov, s katerim se za 1 uro povežem na internet, sem gospoda pač vprašal kako to, da govori balkansko. Povedal je, da je v resnici doma iz Rabca (Istra) in v Cortino pride med sezono ter dela v hotelu. V Rabcu ima apartmaje in hišo … vse za najem. Kaj več pa niti nisem spraševal …

Verjetno vas zanima kako se je končal intervju s Kristianom Ghedino. Že včeraj mi je njegov manager potrdil uro intervjuja in sva z Zokijem šla v 5 Torri (tako se imenuje njegova restavracija). Kakšni 15 čez dogovorjeno uro je le prišel Kristian Ghedina. V resnici je zelo preprost fant, ki enostavno govori o vsem. Angleščina mu ne gre preveč od jezika, po nemško pa kar ok. Dogovorila sva se, da ga sprašujem v čudni mešanici angleščine in nemščine, on pa mi odgovarja po italijansko. Izteklo se je malodane sanjsko … 15 minut intervjuja, sposojeni mikrofon očitno deluje … prispevek sem pa tudi že napisal (med tem sem se zmenil za nekaj dodatnih sekund … J) … tako mi manjka le še raport. Držim sen namreč načela, da če že sem nekje, bom to tudi jasno pokazal …

Sicer pa imava jutri še en prenos, vstala bova ob 8:00 in čim hitreje opravila formalnosti. Zgodb je še veliko in jih bom tudi povedal … ko bo čas … ali pa jih objavim na kakšnem blogu.

Ojej, spet je ratalo kar veliko teh vrstic …

Jutri ob 17:00 računam biti že v Ljubljani, potem pa še v službo …

Pisma iz Cortine d'Ampezzo (II. del)

Neverjetno koliko stvari se ti lahko zgodi v 24 urah. Sinoči sva z Zokijem, ker pač danes ni bilo nobenega prenosa, šla (vsak) na eno pivo … in plačala 10 evrov. Tako je padla odločitev, da se podobnih štosov ne greva več. Da sploh ne razlagam, da je ta bar tik ob vhodu na najin hotel. Skratka zelo zelo drago je vse. Ko sva napravila še en krog po Cortini sva na najino in tudi njegovo veliko presenečenje srečala Petra Lovšina. Zoki ne bi bil Zoki če ne bi rekel: »Pero Gnus … pa v Cortini …«. Pero se je obrnil in rekli smo tri besede. Nasploh je tukaj zares veliko ljudi, ki sem jih doslej videl le po TV: Martino Ertl tako srečam vsaj 4x v eni uri, včeraj sem srečal Picabo Street in tako …

Odkar sva prišla v Cortino sem imel eno veliko skrb. Na naši televiziji prav nobenega nič ne briga kako bo kdo kaj delal. Tako sem si izposodil kamero in vsaj trikrat rekel, da potrebujem kamero, stojalo in mikrofon. Seveda sem dobil le kamero! Brez stojala bi že zdržal, ampak brez mikrofona … Tako sem od zgodaj zjutraj že iskal rešitve, kako bi prišel do enega mikrofona. Kot zanalašč sva tu edini slovenski medij, tako da nama ni mogel nihče omenjene napravice pripeljati iz Slovenije. Po večkratnih klicih na RTV smo naposled le našli rešitev: InfrontTV, ki skrbi za TV pravice, nam je posodil en mikrofon. Ko sem prosil še za kabel, mi je dečko rekel, da imajo oni kable dolge 25 metrov … a se je na dnu kovčka le našel eden dolg 10 metrov. Tako imava zdaj mikrofon in 10 metrov kabla ter kamero, s katero sem danes napravil približno 8 minut posnetkov Cortine d'Ampezzo. Takoj ko sem v roke dobil mikrofon sem začel klicariti za pogovor s Kristianom Ghedino. Njegov manager mi je hitro odobril in tako smo načeloma dogovorjeni za jutri ob 16:00 v restavraciji, katere lastnik je prav Kristian Ghedina. In spet, kakšno naključje, ta restavracija je 10 metrov oddaljena on najinega hotela. Zanimivo se mi zdi, da je tu zares veliko stvari z imenom Ghedina, ta restavracija pa se imenuje »5 Torri«. Torej držite pesti jutri ob 16:00.

Kar se tiče moje obutve … danes je bilo še bolj grozno, a sem naposled ugotovil, da je mnogo bolje, če obujem dvoje nogavice … tako me vsaj ne zebe.

Danes je bil trening smuka namesto dobri dve uri dolg kar skoraj 5 ur in zato se mi zdi, da bom moral svoje smučanje prestaviti na kasnejši datum …

Na začetku je kazalo, da bo hotel zelo dober. Pa saj je, vendar postelje so tako trde, da se enostavno ne da spati. Jaz sem spal le ene 4 ure, Zoki pa še to ne … upajmo, da bo danes bolje. Konec koncev sva danes tudi mnogo bolj utrujena.

Pisma iz Cortine d'Ampezzo (I. del)

No, z Zokijem sva uspešno prišla v Cortino. Približno od Lienza (AVT) je kar močno snežilo, a je šlo dobro. Ceste so nasploh zelo dobre. Nato sva preletela italijansko mejo in razmeroma hitro prišla v kraj Cortina d'Ampezzo. Našla sva hotel (Hotel Royal***). Sedaj pa že sumiva, da je receptor balkanskega porekla, ker je rekel: "To je vaše." Bomo videli. Mesto Cortina je ena malo večja vas, z zelo zanimivo strukturo - veliko enosmernih poti, ki pa so vzporedne, tako da sva imela kar malo težavic da sva prišla do hotela. Ura parkiranja stane 3 evre, zato sva na hitro našla en prostorček, ki je čisto ob hotelu in bo zastonj. Soba je ful ok, velika kopalnica in brezžični internet (brezžični router je tik nad najinimi vrati), ki sicer nekaj stane (5 evrov/uro) ...
Akreditirala sva se, dobila nahrbtnik in vsak liter penečega vina pa še nekaj drugih stvari. Hkrati sem zaprosil tudi za skipass (karta za smučat). Zaenkrat sicer ne vem kdaj in kako bom prišel do smučišča, ki je približno 10 minut ven ... ampak sem že videl, da vozi skibus ... bomo videli.
Netaktično sem vzel le ene čevlje, ta nizke, kar se je že izkazalo za ne preveč dobro potezo ... sej, če bi bilo ful minus ne bi bilo težav, zdej je pa skoz okoli 2 stopinji nad ničlo in je huda plundra.
Kar se tiče tekem so za jutri odpovedali super G, naj bi bil pa trening ... danes sva se z Zokijem dobila z Urško Rabič, Petro Robnik in Ano Drev in smo mal poklepetali, bila sva tudi za sestanku trenerjev in izvedela nekaj zanimivih informacij.
Sicer pa sva komaj našla eno navadno trgovino za kupit vodo ... naposled sva le najdla in kupila. Vse je zelo zelo drago!! Danes sem recimo gledal žensko navadno majico za 150 evrov. :)
Nič, zaenkrat toliko.

torek, 15. januar 2008

Vroči stol

Vroči stol s hladnim voditeljem Vladimirjem Voduškom (mimogrede, ste opazili, da se v napovedniku več ne pojavlja njegov obraz in ime?) je bil včeraj zares vroč za Saša Pečeta, Barbaro Žgajner Tavš, Boštjana Zagorca in Marjana Poljšaka (še en mimogrede: ste opazili, da je bil gospod Poljšak ves čas napačno podpisan? Njegov podpis v oddaji je bil: Marijan Polšak - pravilno naj bi bilo: Marjan Poljšak; vir: Občina Ajdovščina). Mogoče pa sta se malo spotila tudi dr. Balažic, ki mu je Sašo Peče očital laganje po televiziji, delno pa tudi dr. Turk, ki je bil ves čas neomajen in trem "odpadnikom" (tisti, ki ne veste natančno kaj se je godilo: vest na rtvslo.si) napovedal politični propad.
Oddaja je bila spet zabavna z veliko tehničnimi pomakljivostmi, prekinjanji sogovornikov in, po mojem mnenju, zelo pristranskim vodenjem.
Ob gledanju se nisem mogel odtrgati stran! Pa ne zato, ker bi bilo tako dobro, ampak zato, ker je bilo tako zanič!! In sem le čakal, kaj bo pa sedaj šlo narobe ... saj veste, tisto, kar je najbolj idiotsko se najbolj gleda. Še primeri: Fredi Miler, naj komentator na RTS in še in še ...