Pisma iz Cortine d'Ampezzo (II. del)

Neverjetno koliko stvari se ti lahko zgodi v 24 urah. Sinoči sva z Zokijem, ker pač danes ni bilo nobenega prenosa, šla (vsak) na eno pivo … in plačala 10 evrov. Tako je padla odločitev, da se podobnih štosov ne greva več. Da sploh ne razlagam, da je ta bar tik ob vhodu na najin hotel. Skratka zelo zelo drago je vse. Ko sva napravila še en krog po Cortini sva na najino in tudi njegovo veliko presenečenje srečala Petra Lovšina. Zoki ne bi bil Zoki če ne bi rekel: »Pero Gnus … pa v Cortini …«. Pero se je obrnil in rekli smo tri besede. Nasploh je tukaj zares veliko ljudi, ki sem jih doslej videl le po TV: Martino Ertl tako srečam vsaj 4x v eni uri, včeraj sem srečal Picabo Street in tako …

Odkar sva prišla v Cortino sem imel eno veliko skrb. Na naši televiziji prav nobenega nič ne briga kako bo kdo kaj delal. Tako sem si izposodil kamero in vsaj trikrat rekel, da potrebujem kamero, stojalo in mikrofon. Seveda sem dobil le kamero! Brez stojala bi že zdržal, ampak brez mikrofona … Tako sem od zgodaj zjutraj že iskal rešitve, kako bi prišel do enega mikrofona. Kot zanalašč sva tu edini slovenski medij, tako da nama ni mogel nihče omenjene napravice pripeljati iz Slovenije. Po večkratnih klicih na RTV smo naposled le našli rešitev: InfrontTV, ki skrbi za TV pravice, nam je posodil en mikrofon. Ko sem prosil še za kabel, mi je dečko rekel, da imajo oni kable dolge 25 metrov … a se je na dnu kovčka le našel eden dolg 10 metrov. Tako imava zdaj mikrofon in 10 metrov kabla ter kamero, s katero sem danes napravil približno 8 minut posnetkov Cortine d'Ampezzo. Takoj ko sem v roke dobil mikrofon sem začel klicariti za pogovor s Kristianom Ghedino. Njegov manager mi je hitro odobril in tako smo načeloma dogovorjeni za jutri ob 16:00 v restavraciji, katere lastnik je prav Kristian Ghedina. In spet, kakšno naključje, ta restavracija je 10 metrov oddaljena on najinega hotela. Zanimivo se mi zdi, da je tu zares veliko stvari z imenom Ghedina, ta restavracija pa se imenuje »5 Torri«. Torej držite pesti jutri ob 16:00.

Kar se tiče moje obutve … danes je bilo še bolj grozno, a sem naposled ugotovil, da je mnogo bolje, če obujem dvoje nogavice … tako me vsaj ne zebe.

Danes je bil trening smuka namesto dobri dve uri dolg kar skoraj 5 ur in zato se mi zdi, da bom moral svoje smučanje prestaviti na kasnejši datum …

Na začetku je kazalo, da bo hotel zelo dober. Pa saj je, vendar postelje so tako trde, da se enostavno ne da spati. Jaz sem spal le ene 4 ure, Zoki pa še to ne … upajmo, da bo danes bolje. Konec koncev sva danes tudi mnogo bolj utrujena.