Cortina (po Ofterschwangu) in Giuli

Z nekajdnevno zamudo sem objavil pripovedi. Od vsega začetka pa imam v glavi tudi to zgodbo:
Zagotovo se boste strinjali, da ima vsaka vas svojega posebneža. Žal, ali pa na veliko srečo, ugotavljam, da imajo Bloke več teh (Lojo, Bregarjev Branko in Ljubica, Planšar, pokojni Muha ... to so le najbolj znameniti). In je tudi v Cortini en tak ... fanta, kakšni 35 jih ima, opaziš takoj. Pa, saj posebneže pa res takoj opaziš. Zoki je bil že enkrat prej v Cortini (sicer v drugi vlogi, nepovezani s smučanjem) in ga je opazil na hokeju. No, tega fanta, sva videvala v mestu, posebej pa tudi ob progi. S seboj je nosil megafon in vozil se je s tako imenovanimi shuttle-i, ki jih organizirajo za novinarje. Ime mu je Giuli. Po naše bi bilo: Đuli. Najbrž je to skrajšanka za Giulio ali pa Giuseppe ali Giuliano, kaj vem. V glavnem Giuli. Zanimivo je bilo, da se je vedno vozil le z istim šoferjem teh kombijev, pa čeprav je bil en drug pol prazen. Sedel je na prvem sedežu in se pogovarjal s šoferjem. Zadnji dan sva se z Zokijem resno poigravala z mislijo, da bi se slikala z njim ... pa se na koncu nisva.
Težko bi sicer tega fanta primerjal z Lojotom, ki mu je edina skrb kako bo čim več spil in ali ga bo moped še potegnil v Veliki Vrh ... Giuli je veliko bolj prijazen.
Verjetno je edina stvar, ki jo ima v življenju čakanje na tekme svetovnega pokala v njegovem domačem kraju. In kar predstavljam si, kako vesel mora biti, če se mu kakšna tekmovalka podpiše ...